Razgaljena Tanergija, 2. del

Razgaljena Tanergija, 2. del 2017-05-30T21:38:04+00:00

pilates pozimiKo ima hudič mlade, jih ima veliko.
Najbrž ta pregovor vsi poznate. In verjetno se vam je kdaj tudi že zares zgodil. In kako ste se spopadli z njim? Uspešno? Mučno? Hitro? Dolgotrajno?
Dejstvo je, da se s takimi in drugačnimi težavicami (ali izzivi) srečujemo vsi. Temu ne moremo ubežati, temu ni moč pobegniti.
Razlikujemo pa se v tem, kako se z izzivi soočimo in kako jih rešujemo.
Sama veliko raje uporabljam izraz izziv kot težava. Težava ima zame negativen pridih, medtem ko mi izziv predstavlja novo priložnost in mi predstavlja pozitiven pogled na nastalo situacijo.
Se pravi, da se že v sami osnovi, srčiki bistva težave/izziva lahko opredelimo za pozitiven pogled.
Bo to šlo? Poskusite, saj dokler ne poskusite, ne veste. In šele potem lahko podate svoje mnenje.
In to velja za vse stvari.
Ne sodi hrane, da je ne maraš, če je sploh poskusil nisi.
Ne ocenjuj človeka po govoricah, če pa ga sam sploh ne poznaš ali nisi sam z njim nikoli govoril.
Druga faza soočanja z izzivi je pa, kako to sprejeti in kako to rešiti/sprostiti.
Največjo škodo si namreč delamo ljudje s tem, ko se določene težave in stvari, ki nas motijo, nabirajo. Nabirajo se znotraj v nas in počasi tlijo in se nalagajo.
Ustrezno in zdravo bi bilo, da jih rešujemo in sproščamo ter opuščamo sproti. Če tega sproti ne počnemo, se pogosto zgodi izbruh, ko gre kaplja čez rob. Izbruh je lahko zgolj jeza, ki jo izrazimo ali pa že kar konkretna bolezen. Odvisno od naših sposobnosti tlačenja težav vase. Zdravju najbolj škodljive so zagotovo večletne ali celo-življenjske zamere. Teh v našem okolju srečujemo še kar nekaj.
Načinov, kako se soočamo z izzivi in njihovimi rešitvami je veliko. Pomembno je tudi, da vemo, da ne deluje vsaka metoda na vsakega človeka enako. Zato morate sami prebrskati med možnostmi, jih preizkusiti na lastni koži in tako spoznati, kaj najbolj pomaga VAM.
Sama sem bila v minulih tednih pred mnogimi preizkušnjami. Pri prenosu spletne strani na nov strežnik so nam odpovedali maili. To je za naš posel skoraj nedopustno. A se je zgodilo.
Potem smo uspeli pokvariti ključavnico in je bila potrebna menjava tako ključavnice kot ključev. Ta dogodek je za sabo potegnil še kup drugih nevšečnosti (od odpadlih ur do drugih organizacijskih težav). V istem tednu se nam je pokvaril tudi službeni telefon. In na koncu še validator (to je ta zadeva, s katero potrjujemo kartice).
Strošek vseh teh dogodkov je v pičlih 14-ih dneh znašal 450 €! In ob upadu prometa v mesecih november in december (za december je to še nekako pričakovano, za november pa sploh ne) je ta strošek tak, da za zdaj še ne vem, kdaj in kako ga bomo sploh pokrili.

V trenutkih, ko gredo stvari navzdol, si ljudje pogosto zastavimo vprašanje Zakaj? Zakaj spet? Zakaj že? Ali je to res potrebno?
Pa tudi se pogosto (več) ne zadovoljimo z odgovorom, da se iz težkih situacij učimo, da rastemo in da moramo sprejeti vse težave, ki se nam dogajajo. Vse ima svoje meje, tudi osebna ali duhovna rast.
Vsekakor so to dogodki, ob katerih ne moreš ostati ravnodušen. Lagala bi, da sem kljub vsem tem dogodkom v Tanergiji hodila po svetu brezskrbna in vsa optimizma polna. Žal, ni tako preprosto, ne glede na vso osebno delo na sebi.
Ponoči sem težko spala, pričela sta me boleti želodec in glava. Je pa bilo prav gotovo do te točko več kot dovolj, da sem se odločila ukrepati in preprečiti, da bi negativna energija še naprej razjedala mojo glavo ali telo.
Pomembno  se mi zdi, da v trenutkih, ko ne teče vse gladko, ne pustimo tej situaciji predolgega vztrajanja. Normalno je, da se odzovemo in začutimo težave. Vendar jih je potrebno potem slej ko prej pričeti reševati. Tako ali drugače. Z že znanimi ali s čisto novimi metodami.
Sama se pogosto najprej lotim sprejemanja situacije. Ok, pokvarilo se je to in to in to. Smo popravili? Smo? Smo popravili posledice? Smo, sicer ni najbolje, a smo. Ko sprejmem vse posledice nekih dogodkov in ko jih dam na tehtnico življenjske pomembnosti, lahko hitro ugotovim, da so sicer tegobe, ki so trenutne, a še zdaleč ne življenjsko pomembne.
Po sprejemanju začnem opuščati negativne občutke, ki so se zaradi omenjenih situacij nabrali v meni.
Kako? Na več različnih načinov:
–    s pogovorom (s prijateljico, mamo, partnerjem … ja, jaz potrebujem več pogovorov),
–    z dihanjem,
–    s tekom,
–    s toplo kopeljo,
–    z meditacijo,
–    z energetskimi vajami (te so zame najučinkovitejše, ker lahko zbrcam in izdahnem vso jezo in to na zdrav način),
–    s kakšno dobro komedijo,
–    s kakršnim koli drugim smehom,
–    s plesanjem,
–    s petjem (tudi če nimam posluha, a me zelo sprošča)
–    tudi s pilatesom (!), kjer moram tako misliti na vaje, da tudi slučajno ne mislim na kaj drugega J
–    z zavestnim ukvarjanjem z otrokom in to tako, da se na tleh igram, ponavljam isto gruljenje, zavijanje, smejanje, cepetanje, poskakovanje …
Najbrž počnem še kaj. Še sama sem se začudila, koliko metod sem uporabila zadnje dni. Ja, vse to sem potrebovala, da sem prišla k sebi, da zdaj lahko spet zvečer zaspim in da upam, da bo januarja vse bolje. Še prej pa prazniki, kjer moram odklopiti vse tegobe in se vživeti le v vlogo mame, partnerice, hčerke, tete, vnukinje, sestrične, sestre …
Vi pa lahko katero koli izmed teh naštetih metod kadar koli uporabite in naj bo uspešna. Vse zato, da reševanje težav ne traja predolgo, da ne škodi zdravju in telesu in da je nastala situacija izziv za novo spoznanje in ne zgolj ena izmed negativnih stvari v življenju.
Tudi Tanergijevci se trudimo, da se med seboj podpiramo. Zato smo letos za zaključek leta skupaj odšli na nočni pohod na Šmarno Goro. In to je še ena v vrsti mnogih metod, ki pomaga. Zelo pomaga. Druženje, smeh, pogovor, gibanje … včasih res ni boljšega.
Upam, da ste darilca v Tanergiji že prevzeli, še bolj upam in si želim, da razpošljete kartice, ki ste jih prejeli in najbolj upam, da v januarju začnemo znova in da bo leto, ki prihaja boljše od leta, ki se počasi poslavlja!
Srečno. Tanja&Tanergija

Nazaj na Tanjin blog