Staša Puc

Staša Puc 2017-05-30T21:38:07+00:00
Diplomirana fizioterapevtka, inštruktorica pilatesa in vadbe za nosečnice, inštruktorica programa Tanergija Pilates.

 

 

 

 

Sem absolventka fizioterapije, pilates inštruktorica, maserka (klasične in refleksne masaže stopal) , popotnica, avanturistka, oseba, ki ima rada nove sveže izzive ter oseba kateri družina, prijatelji, narava in pozitivna energija okoli sebe pomeni vse, veliko in še več!

Šport je vedno obkrožal moje življenje. Veliko zaslug pri tem imata prav starša, ki sta me že od malih nog vpisovala v različne športne aktivnosti, kot so gimnastika, ples, odbojka, tek na smučeh in še veliko več. Atletika pa je bila tista, ki me je osvojila in tako lepo število let postala del mene. Vse svoje izkušnje in znanje z atletskih stez pa sem kasneje posredovala tudi mlajšim generacijam.

Pilates je prišel čisto po naključju. S prijateljico sva namreč želeli družabno združiti s koristnim in se s tem namenom vpisali na še neznano »umirjeno« vadbo. Ta vadba, ki je ohranjala mojo telo, me še dodatno okrepila ter sprostila, vadba pri kateri sem preko študija spoznala, da se odlično uporablja tudi v rehabilitacijske namene, me je popolnoma osvojila. Vse pozitivne učinke pilatesa, njegovo miselnost dojemanja vadbe in fleksibilnost, vsakemu posamezniku in njegovim potrebam, pa bi rada še naprej z največjim veseljem posredovala tudi širši množici.

Delo z nosečnicami

Delo z nosečnicami sem spoznala v okviru kliničnih vaj iz predmeta ginekologija pri študiju fizioterapije. Praktično smo izpopolnili znanje teorije in že na samih vajah preverjali morebitne vzroke težav, ki jih lahko prinese nosečnost. Prav tako smo v sklopu priprave seminarske naloge obiskovali različne tipe vadb za nosečnice in jih nato primerjali s svetovno priznanimi priporočili za vadbo v nosečnosti. Pri pisanju omenjenega poročila pa me je potegnilo v svet preventivne vadbe pri nosečnicah. Dejstvo, da sem pilates inštruktorica mi je vzbudilo še posebno zanimanje, da sem pilates vadbo za nosečnice preučila preko mnogih raziskav in člankov.

Vadbo za nosečnice vodim že dobro leto in ni lepšega darila zame, da vidim nosečnico z zdravim in vitalnim telesom ter kasneje mlado mamico, ki je brez večjih težav povila zdravega otročička.

Prav tako masiram nosečnice že več kakor  tri leta. Pomembnost masiranja v njihovem obdobju je v pospešitvi pretoka limfe in skrbi za elastično kožo, saj s tem preprečijo nastanek strij in ohlapnosti kože po porodu.

Delo z nosečnicami je nekaj posebnega, saj že ob pogledu nanje začutimo posebno toplino, radost, in srečo.  Prav zato sem vesela, da sem lahko del njihovega vloženega truda v svoje telo in duha, saj je le to pravi recept za najlepše in najsrečnejše obdobje vsake ženske.

Februarja 2010 sem se odpravila v Španijo, kjer sem primerjala preventivno delo v obdobju nosečnosti med Španijo in Slovenijo in iz tega pišem svojo diplomsko nalogo. Vse izledke raziskav bom z veseljem preizkusila in prenesla v prakso.

 

Staša nekoliko drugače

PROSTOVOLJSTVO:

»Imagine all the people living life in peace.« by J.Lennon

Pa zaprimo še mi oči in se prepustimo mislim znanega glasbenika. Naj se spet zbudijo oči otroka v nas in si dopustimo videti svet prepojen z mirom, ljubeznijo in srečo.

Hmmm … na žalost se moramo vrniti v realnost, vendar se premalokrat zavedamo da smo predvsem mi sami lahko ključ, ki pelje bližje k »raju« na zemlji. Vse se začne pri določanju prioritet in gradnji boljšega odnosa do soljudi in narave. Tudi čas nam v današnjem ritmu življenja na žalost ni zaveznik in je še preveč dragocen. Zato moramo biti predvsem s prostim časom še kako racionalni. Na vašo srečo poznam en preprost mehanizem, ki ti lahko pomaga pridobiti drugačne vrednote in ti pomaga najbolj racionalno izkoristiti prosti čas. To je prostovoljstvo.

Prostovoljstvo je namreč tudi mene neznansko obogatilo. Prvič sem se srečala z njim preko fakultete, saj smo s prostovoljnim delom lahko nadomestili del vaj. Par dni, ki sem jih namenila Onkološkemu inštitutu, me je prepričalo, da sem si svoje poletne počitnice organizirala malo drugače.

Ni lepšega kakor biti popotnik in odkrivati nove kulture, navade, običaje ter znamenitosti naših bližnjih ali pa daljnih sosedov. Vendar prav to poletje sem ugotovila, da je še lepše in pa bolj pristno vse to odkrivati preko prostovoljnega dela. Tako sem se odpravila na Portugalsko, ne kot turistka, ne kot popotnica, ampak kot prostovoljka.

Z mladimi s cele Evrope smo na koščku narodnega parka poskrbeli za preživetje ene izmed ogroženih rastlinskih vrst. Tako sem bila v slabih dveh tednih bogatejša za znanje o varovanju gozdov ter o vegetaciji. Med tem smo se neznansko zabavali, ter se spoprijateljili z domačini, ki so nas popeljali v njihov svet naravnih ter gastronomskih znamenitosti.

Ta izkušnja me je tako navdušila, da sem takoj naslednje poletje odletela še dlje, v predel, ki ga nekateri opisujejo tudi kakor 3. svet, v Indonezijo. V oddaljeni vasi sredi gora, sem poučevala angleščino v majhni osnovni šoli. V tem krajšem časovnem obdobju nisem le jaz pomagala  tej majhni vaški skupnosti, tem nasmejanim otrokom v umazanih oblačilih, tem gospodinjam v kuhinji ter gospodom na riževih poljih. Temveč so predvsem oni pomagali meni. Videla sem namreč, kako ljudje v skupnosti, ki živi skoraj brez materialnih dobrin in si služi kruh s trdim in necenjenim delom, živijo nadvse srečno, v popolni harmoniji med sabo in z naravo. V njihovih očeh se blešči le čista iskrenost, njihovi nasmehi pa otoplijo še tako hladno srce.

Življenje je kratko, čas je dragocen … vendar ves čas ki ga namenimo k težnji po materialnih stvareh, ni toliko dragocen kakor čas, ki ga boste namenili v odkrivanje radosti nematerialnih dobrin. In to je naša pot k »raju«.