Daša Kolar

Daša Kolar 2017-05-30T21:38:06+00:00
Študentka fizioterapije, inštruktorica programa Tanergija Pilates.

 

 

 

 

 

Sem Daša :).
Prihajam iz Velenja. Moj študijski dom (fizioterapija) je Ljubljana, delovni pa Tanergija.

Že od malih nog sanjam o razgibanem in izpolnjujočem načinu življenja. Takem, ki bi me ohranjal zadovoljno in zdravo. Da bi se lahko z roko v roki razvijala strokovno in osebnostno ter pri tem pomagala še komu.

Rada imam gibanje. V otroštvu in najstniških letih sem se ukvarjala s plesom, z družino smo kolesarili, hribolazili, plavali, smučali, oče me je navdušil za tek (s psom) v naravi in spoznavanje raznih športnih aktivnosti.

Po naravi sem radovedna in vedno iščem nove izzive. V Indiji sem spoznavala jogo in meditacijo, za osebni razvoj ter duhovno rast sem se udeleževala delavnic in predavanj: filozofija naravnega sistema življenja, bio eko prehrana, permakultura, NLP, tibetanske vaje, nosečnost in poporodna doba …

V prostem času rada ustvarjam – slikam, pomagam mami pri izdelavi nakita, kaj dobrega skuham in pojem. Obožujem izlete. Rada imam živali. Veseli me delo z ljudmi. Prijatelji me opisujejo kot energično, prijazno in odločno. Včasih sem tudi sitna :), (takrat pomaga fizična aktivnost).

Nad vodenjem skupinske in individualne vadbe sem se navdušila že med fizioterapevtsko prakso na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, kjer sem vodila rehabilitacijski program za bolečine v hrbtenici in individualne terapevtske vaje. Obojestransko zadovoljstvo ob uspešnem sodelovanju z ljudmi, ki si želijo narediti nekaj zase, me je opogumilo, da sem se pridružila timu Tanergije. Tu imam možnost s strokovno in srčno ekipo pomagati ljudem, da oblikujejo vitalno telo in način življenja.

 

Pilateska Daša nekoliko drugače

 

  • Kaj najraje počneš ob nedeljah?

Nedelje najraje preživljam v družinskem ozračju. Domača hrana, čas za poležavanje in cartanje, kak lahkoten izlet v naravo, blaga priprava na delovni teden, zvečer lahko kak filmski dogodek.

  • Kadar se ti res nič ne da, kako se motiviraš za vadbo?

Težko. 🙂 Zlato pravilo je sicer, da tudi kadar se ti ne da, steče, ko začneš – torej je le začeti treba. Včasih si pustim ‘ne delati nič’ in ponavadi je težje prenašati brezdelje, zato se povrne želja po vadbi. Pomaga tudi, če se spomniš kdo si oz. kakšen želiš biti – če je zdrava aktivnost pomemben del tvoje samopodobe in če si zapomneš dober občutek, ki te prevzame po vsaki vadbi, je lažje.

It doesn’t matter what motivates you, as along as you are motivated to achieve … Stay focused, then the direction and destination will be crystal clear!

  • Koliko pozornosti namenjaš prehrani?

Ni mi vseeno, kaj ‘dam vase’. Iz zdravstvenih razlogov sem že pred časom izločila mlečne izdelke, gluten in sladkor (izjema sadje, kdaj javorjev sirup). V navado mi je prišlo posegati po biopridelanih izdelkih. Najraje imam zelenjavne juhe s stročnicami, razne solate (z umeboši kisom, kvasovim posipom, popečenimi bučkami in čebulo), sezonsko sadje. Sladice mi teknejo, če so sočne, po možnosti različnih struktur (recimo zgoraj hrustljava skorja, v notranjosti kremna plast, s sadnim nadevom). Če mi kdaj okoliščine ne omogočajo dobiti biovege obrok, skušam čimmanj komplicirati in pojesti, kar je na pač na voljo in še v skladu z menoj.

  • Kaj najraje gledaš na TV/PC?

TV-ju sem se že pred leti odrekla, na PC-ju najraje (trenutno tudi edino) gledam anime (japonski risani film) Naruto Shippuuden. Gre za po mangi (na japonskem nastal strip), zrisano zgodbo o dečku ninji, ki ima v notranjosti zapečatenega mogočnega demona. Deček je sicer zelo srčna in prijazna oseba, težave pa mu povzroča kontroliranje demona, ki prevzame njegovo telo, kadar se deček razjezi. Takrat povzroča vsesplošno škodo, uničenje in razdejanje ter deluje v svoji demonski naravi neupoštevajoč Narutovo prijazno človeško plat. Naruto si želi postati Hokage – najboljši ninja v vasi, želi rešiti prijatelja, ki je zašel na stranpota in nasploh pomagati ljudem, katerih zgodbe se ga dotaknejo, ko potuje širom dežele.

  • Kje se vidiš čez deset let?

Čez 10 let se vidim kot zadovoljna mami in žena, uspešna strokovnjakinja na svojem področju (fizioterapija) in človek, ki se dobro počuti v svoji koži. Na vseh področjih bi želela vsaj malo zrasti – da bodo padci dobro amortizirani, hitreje pobrani, skoki že malce višji in kanček bolj elegantni.

  • Kakšna je zate idealna tečajnica pilatesa?

Takšna, ki mi dovoli, da ji strokovno asistiram pri napredovanju do boljšega psihofizičnega počutja. Po domače, ljudje imamo nešteto izgovorov, da se ne soočimo s sabo. Gremo na vadbo, pa ocenjujemo inštruktorjevo frizuro, namesto osredotočenosti nase in na pravilno izvajanje vaj. Poslušamo, pa gredo navodila mimo nas, ker se sprašujemo kako bi lahko nekdo povedal nekaj takšnega bolje. Namesto, da bi se potrudili zanihati z nogami v ritmu dihanja, sunkovito zamahnemo, ko inštruktor ne gleda, ker je pač lažje in se nam ne da. Ali pa protestiramo, ko se ponavljajo osnove, čeprav bi naj z več znanja znali bolje aktivirati ustrezno muskulaturo in stopnjevati intenziteto tudi pri osnovnih vajah. Pozabljamo, da smo tu zaradi sebe. Stranke, ki so dobro povezane z notranjo motivacijo in usmerjene v cilj čimintenzivnejšega športnega udejstvovanja, se zdijo res idealne, a kaj ko so tu še tečajnice, ki pridejo malce okorne in gibalno zaspane, pa s pridno vadbo, jekleno voljo, odprtostjo do spodbude, ki jim jo lahko ponudi skupina z inštruktorjem napredujejo iz tedna v teden in ti omogočajo, da si ponosen, da si inštruktor. Tudi te, ki ‘godrnjajo’ in se zdi, da se ne potrudijo kaj preveč so svojevrsten izziv. Vse skupaj ustvarjajo pestre skupine in sčasoma ti prav vsaka tečajnica priraste k srcu. Ne potrebujem idealnih, dovolj so človeške in take, da sploh pridejo.

  • Tvoje naslednje večje popotovanje?

Po Indiji me je kontrastno zamikala Francija (ja, temu jaz pravim večje. 🙂 Z avtom bi potovala čez Italijo in skušala z romansko vročekrvnostjo prebuditi kakšno iskrico, ki se je ohladila tekom izpitnega racio obdobja. Tu ne govorim o Casanovskih zapletih, ampak o energiji narave in ljudi, ki tam bivajo. Zanima me utrip na tamkajšnjem podeželju. Po intenzivni Italiji  brez zavor, kakršno si predstavljam, bi mi najbrž prijala malce bolj sofisticirana francoska klima. Ne dvomim pa, da bom ob vrnitvi spet pela ‘Slovenija, od kod lepote tvoje’. 😀

  • Luna ali sonce?

Podnevi luna, ponoči sonce. 🙂 Nasprotja se sodoločajo. Nekje sem nekoč pobrala: ‘Smisel življenja je postati zavesten skozi nasprotja.’ Najbrž igra tu vlogo še ravnovesje, o tem pa več na asimetričnem pilates programu v Tanergiji. 🙂

  • Če bi lahko bila ta trenutek kjerkoli, bi bila kje?

Ker se že noči, bi se stisnila k partnerju – danes bo to kar odejca 🙂 in zaspala kot polh. Globoko, sladko … mmm me že ni. ZzzZZzzZZZzzzZZZzz